Tonin in evtanazija javnega zdravstva

avt. Delovni odbor za javno zdravje

Wikimedia Commons / Alestrtni

Zdravstvo predstavlja eno osrednjih tem letošnjih volitev, ki se z različnih kotov predstavlja iz ust različnih strank. V splošnem vsi obljubljajo večje reforme, bodisi v smer razširitve javnega zdravstvenega sistema, bodisi v smer privatizacije ali uvajanja sistema trga in konkurenčnosti. Po intervjuju v Večeru se je bolj jasno opredelil tudi predsednik NSi Matej Tonin. Povzeli smo nekaj njegovih glavnih ukrepov, ki bi jih uvedel v slovenskem zdravstvenem sistemu in pojasnili njihove kontradikcije ter nevarnost, ki jih predstavlja javnemu zdravstvenemu sistemu.

Privatni sistem zdravstva z ohranjanjem kakovostnega JZ sistema

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bi se po njegovem moral spremeniti v klasično zavarovalnico, kjer bi si vsak plačeval polico in potem šel na zdravljenje kamorkoli želi. Prvotni interes te zavarovalnice bi bil kopičenje dobička, kar je samo po sebi nezdružljivo z dostopnostjo zdravstva za vse, kar Tonin med drugim zagovarja. Po njegovem mnenju bi klasična zavarovalnica morala poskrbeti, da pacient ozdravi čimprej, saj bi daljše zdravljenje zanjo pomenilo več izgub. Ob tem pozablja, da profitno motivirane zavarovalnice ravno zaradi želje po zaslužku v praksi pacientom na vse možne načine odrekajo dražje posege, ki bi jih prikrajšali za dobiček, novejši in dražji načini zdravljenja seveda sploh ne bi prišli v poštev. Dostopnost zdravstva za vse bi se tako drastično zmanjšala. Dobiček in vsem dostopen javni zdravstveni sistem se izključujeta in ne moreta obstajati hkrati. Kot primer lahko tu navedemo zdravstveni sistem ZDA, v katerem delujejo v glavnem zasebne zavarovalnice, ki bolnikom omejujejo dostop do spodobne in kvalitetne obravnave. Zaradi teh ukrepov bi najhuje trpel ravno srednji in finančno šibkejši sloji, za katere naj bi Tonina skrbelo.

ZZZS izenačena z ostalimi zavarovalnicami

Če bi ZZZS delovala enako kot vse ostale zavarovalnice in bi se posameznik lahko odločil, pri kateri zavarovalnici bi imel zavarovalno polico, bi se financiranje prerazporedilo med vse zavarovalnice. Privatne zavarovalnice pa, kot je Tonin že sam omenil, delajo za dobiček, ki je  za razliko od ZZZS letno več desetmilijonski. Že samo Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je v letih od 2013 do 2016 letno imela 17,5 milijonov evrov čistega dobička, ki se ne zlije nazaj v javno zdravstveno blagajno. Denarni priliv v zdravstveni sistem bi se tako s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja (pod istim finančnim bremenom za posameznika) zmanjšal. Alternativno pa bi se povečala cena zdravstvenega zavarovanja, da bo vštet še dobiček zavarovalnic.

Stvar ponovnih zdravljenj ni stvar financiranja ampak bolnic

Ponovno zdravljenje ni problematika financiranja zdravstvenega sistema, ampak zadeva zdravstveni sistem sam. Tonin tu ne more trditi, da so privatne klinike boljše ali bolj uspešne, niti tega, da se bo problematika ponovnih zdravljenj rešila z menjavo načina financiranja. Kot smo že omenili, pa bi se zmanjšalo financiranje javnega zdravstvenega sistema, kar bi privedlo do zmanjšanja sredstev in posledično slabše kvalitete oskrbe v oddelkih, ki nimajo lastne ekvivalente v privatnih klinikah kot na primer oddelek za intenzivno nego ali onkološki oddelek..

Omejevanje dostopa do splava

Tonin pa je v času te predvolilne kampanje tudi zelo jasno povedal, kakšno je njegovo stališče, torej očitno stališče N.Si, do reproduktivnih pravic žensk. Rekel je, da bi pravico do splava omejil oz. otežil njegovo dostopnost in da le-tega ne bi financiral iz obveznega zavarovanja. Njegov ‘argument’ je ta, da ga je ganilo, ko je videl srčni utrip zarodka. Tukaj bi želeli izpostaviti dve stvari. Prvič, dostopna kontracepcija in dostopna prekinitev nosečnosti sta neprecenljivega pomena za svobodno življenje žensk. Sta zelo pomemben dejavnik pri družbenem udejstvovanju žensk in zato je bistvenega pomena, da kontracepcija in prekinitev nosečnosti ostaneta legalna in dostopna. Ženske nismo inkubatorji, ampak ljudje, ki si zaslužimo imeti nadzor nad lastno plodnostjo. In drugič, četudi se Tonin in ostali morda ne strinjajo s prejšnjo tezo, ali pa celo verjamejo, da je prava družbena vloga žensk rojevanje, je pomembno, da se zavedamo posledic, ki jih prinese omejevanje dostopa do splava ali pa celo njegova prepoved. Le-ta ne zmanjša števila opravljenih splavov. Podatki iz držav, kjer je pravica do splava omejena ali pa je le-ta prepovedan, nam povedo, da ženske ne glede na zakonsko ureditev prekinjajo neželene nosečnosti. Vse, kar dosežemo s prepovedjo ali omejevanjem je to, da so ženske večkrat v hudi nevarnosti, pogostno smrtni, zaradi neprofesionalno opravljenih posegov.

Zdravstvene police

Iz odgovorov gospoda Tonina je razvidno, da mu niti samemu ni čisto jasno, kako naj bi sistem, ki ga predlaga, deloval. V enem od odgovorov namreč sam sebe direktno negira. Na vprašanje novinarke o sistemu polic, ki bi ga vzpostavili, najprej odgovori, da bo vsak pacient imel svojo polico pri izbrani zavarovalnici, ki bo določala obseg kritih zdravstvenih storitev in pravic. K temu pa nato doda, da bomo ”vsi imeli isto košarico”. Res se torej sprašujemo, kako bi naj različne police pri različnih zavarovalnicah ob različnih mesečnih plačilih zagotavljale ”isto košarico”. Če to odmislimo, pa je verjetno Tonin želel zgolj povedati, da hočejo v NSi vzpostaviti sistem, podoben ameriškemu, kjer ljudje prodajo hiše oz. stanovanja ali pa se doživljenjsko zakreditirajo, da si lahko financirajo zdravstvene posege. V takšnem sistemu so obsežnejše zdravstvene police dražje, zato ta deluje na škodo finančno šibkejših, ki si obsežnejših zdravstvenih polic ne morejo privoščiti ali pa se sploh odpovejo zdravstvenemu zavarovanju.

Med argumenti so se pojavljale tudi nebuloze v stilu ”zavarovalnica bo denar plemenitila”. Če pri tem g. Tonin cilja na dobičke zasebnih zavarovalnic, vemo, da tega denarja nikakor ne ”plemenitijo”, ampak se enostavno steka v žepe peščice vodilnih, medtem ko zdravstveni sistem izgublja prepotrebna sredstva.

V sistemu, ki ga predlaga Tonin, bi se denar iz javnega zdravstvenega sistema stekal v zasebne žepe. Pa vendar Tonin pomiri državljane z dejstvom, da bodo na njihov račun in račun javnega zdravstvenega sistema profitirali Slovenci, kar očitno opraviči uničenje vsem dostopnega zdravstva.

Odziv na intervju z Matejem Toninom, predsednikom NSi, v časopisu Večerhttps://www.vecer.com/intervju-matej-tonin-na-tem-svetu-je-bila-konkurenca-vedno-dobro-6476871